...Nespremenjemo okolje skozi čas!   
Santa Caterina (Is loddus) je zgodovinsko zanimiv zaselek, ki je nastal v davni preteklosti.
Izvor lagune, ožine in solin je povezati z nastajanjem peščenih nasipov, pojav, ki sega še v geološko
dobo Holocena.
Pred več stoletji je bilo namreč celotno področje z okolico preplavljeno z morjem. Ožino sv. Katarine
(Istmo di Santa Caterina) so zgradili Kartažani med vojaško okupacijo Sardinije, ki je trajala od VI.
do III. st. P.K. (pred Kristusom). Kasneje, ob koncu II. st. P.K. so jo Rimljani dokončali, skupaj z
izgradnjo mostu. Tu še danes stoji rimski most, ki je viden na desni strani hitre ceste SS126.

Prav v bližini ožine se je tudi porodila legenda o 'patru in nuni' ; govori o dveh nenavadnih ljubimcih,
ki sta poskušala skupaj pobegniti iz otoka, ko sta bila čudežno spremenjena v doprsna kipa, kot dokaz božjega nasprotovanja.  V resnici sta omenjena kipa t.i. ostanek iz prednuraškega obdobja iz okoli III. tisočletja P.K., za katera se meni, da sta služila obredom plodnosti; eden od kipov spominja na žensko podobo, medtem ko je drugi prav gotovo lik moške osebe. Dva kipa menihov (menhir), ki ju je lokalno prebivalstvo poimenovalo 'Su Para' in 'Su Mongia', torej pater in nuna, sta nameščena v predelu
zaselka Santa Caterina (Is perdas longas) sredi obširnega polja med solinami in laguno Sant'Antioca.

Vsekakor se tudi v novejših časih prebivalstvo zaselka Santa Caterina posveča morju, poleg tega
pa tudi restavracijski dejavnosti, turizmu in obrtnim dejavnostim, v še neokrnjeni naravi in v skozi
čas še nespremenjenem okolju.